Živiva na severni strani Smrekovca, vulkanskega masiva, ki je nastal pred približno 27–30 milijoni let, ko je to območje ležalo pod pradavnim morjem. Porozne vulkanske kamnine, ki so ostale za sabo, vpijajo in sproščajo vodo, kar daje življenje številnim izvirom, mokriščem in gozdnim tlom, ki so podpora tukajšnji živosti in raznovrstnosti. Tako lahko rečeva, da je voda oblikovala ta kraj že veliko preden je ta sploh postal kopno.

Stoletja so tu ljudje živeli v tesnem odnosu z naravo in strmimi pobočji. Preživetje je bilo odvisno od mešane rabe gozda, paše, majhnih njiv, oglarjenja in skrbne sečnje lesa, omejene s strmim terenom in dolgimi zimami. Gozd je bil obdelan, a hkrati raznolik – neenoten po starosti in vrstah, s prostorom za obnovo in divje živali.

Od srede 18. stoletja so gozdarske reforme vse bolj dajale prednost smreki (od tod ime Smrekovec), kar je sčasoma preoblikovalo tako rastje kot vso ostalo življenje v dolini.

Ko je postajal enoličnejši, so se habitati poenostavili. Vrste, odvisne od starih dreves, mrtvega lesa, raznolikih krošenj in počasneje tekoče vode, so izgubljale prostor. Potoki so bili, zlasti v 20. stoletju, regulirani, utrjeni in prestavljeni v betonske pregrade, kar je zmanjšalo mokrišča ter spremenilo zavetje, temperaturo in razmere za drstenje.